ZGODOVINA AVTO MOTO DRUŠTVA ŠKOFJA LOKA

 V tisočletni zgodovini Škofje Loke zavzema pomembno mesto tudi zgodovina Avto moto društva Škofja Loka.

 Meseca oktobra leta 1945 je skupina zanesenjakov in ljubiteljev avtomobilizma in motorizma ter športa, s skromnimi finančnimi sredstvi ustanovila »Motociklistično fiskulturno društvo  LUBNIK Škofja Loka«. Petintrideset (35) se jih je zbralo, njihov delovni program pa je bil: tehnična vzgoja, organiziranje turističnih izletov, ocenjevalnih in spretnostnih voženj, cestno-hitrostnih tekmovanj z motorji in šole za vzgojo voznikov motornih vozil.

 Ustanovni člani Avto moto društva so bili: Alojz Zupančič- Zmago, Rajko Zupančič, Drago Vraničar- Fedja, Franc Luskovec- Cveto, Slavko Miklavc- Medo, Albert Koritnik, Adolf Kosterov, Ludvih Uršič-Merko, Bogdan Rajkovič, Franc Triler, Jože Podrekar, Kambe Ramedanovič, Vladimir Ferdin, Vinko Jugovec, Janez Paulus, Janez Zupanc, Jože Čemažar, Franc Bešter, Pavle Podobnik, Miro Mihovec, Franc Bogataj, Stane Zakotnik, Janez Benedik in Franc Zaletel.

Ob ustanovitvi je društvo razpolagalo z naslednjo imovino:

- osebni avto OPEL,

- osebni avto PONTIAC,

- motorno kolo SACHS,

- 572 litrov bencina,

-25 litrov motornega olja.

 

 Predsedniki Avto moto društva Škofja Loka so bili:

 

1945- 1946 Alojz Zupančič- Zmago

1946- 1951 Franc Luskovec- Cveto

1951- 1959 dr. Adolf Gerjol

1959- 1965 Jože Hauptman

1965-1992 Stane Krapež

1992- 1993 Janez Zavrl

1994- 2000 Anton Rakovec

2000- 2004 Cveto Podpečan

2004- 2005 Dušan Jerala

2005- ???? Franc Jesenovec

 Hiša v kateri domuje in deluje Avto moto društvo Škofja Loka danes, je bila prvotno namenjena domu ljudske tehnike, vendar so se dela in ureditve zagnano lotili le člani Avto moto društva. Ves denar društva v letih 1958, 1959 in 1960 je šel za načrte in material, delo pa je bilo udarniško.

V času ko je bil predsednik dr. Gerjol so dobili prvo učilnico. Prva predavatelja sta bila ing. Peter Jenko in Jože Jereb, ki sta predavala motoroznanstvo.

Motorizacija se je z leta v leto bolj razvijala, temu primeren pa je bil tudi odziv Avto moto društva. V učilnici so potekala predavanja cestnoprometnih predpisov, motoroznanstva, inštruktorji pa so kandidate usposabljali v praktični vožnji. V času največjega povpraševanja je imelo Avto moto društvo 17 avtomobilov, do leta 1975 pa so bili vsi inštruktorji honorarno zaposleni.

Zakonodaja je kasneje krojila usodo avtošol. V letih 1990- 1991 so se pojavile privatne avtošole, ki so močno konkurirale našemu društvu. Zakon o cestnem prometu, ki je bil sprejet leta 1998 pa je dokončno zapečatil usodo avtošole v AMD Škofja Loka. Zaradi strogih zakonskih zahtev je avtošola prenehala delovati, usahnil pa je finančni vir, tako da društvo živi samo od članarine, najemnine in donacij, ki pa jih je zaradi slabih gospodarskih razmer vse manj.

Da bi se društvo finančno opomoglo smo v letih 1996-1999 s podjetjem Avtomehanika d.o.o. pripravljali  SALON AVTOMOBILOV LOKA. Bili smo prepričani, da bo prireditev, ki je bila iz leta v leto bolje zastopana s strani prodajalcev in dobro obiskana s strani kupcev, vendar je bil trend drugačen. Prodajalci so zgradili svoje avtosalone in naenkrat ni bilo več zanimanja za drugačen način prodajanja avtomobilov.

Zelo pomembna dejavnost Avto moto društva, ki je vredna posebne pozornosti je športna dejavnost. Zaradi nje se je glas o Avto moto društvu in tisočletni Škofji Loki širil ne le po sončni strani Alp, pač pa je to ime obšlo vseh pet celin, celo zemeljsko oblo. Najboljši motoristi z vsega sveta so namreč preizkušali moči na cestno-hitrostnih dirkah za veliko nagrado LOKE.

Ne glede na to, da društvo nima več slovitih motornih dirk, pa je aktivnost še vedno na primerni ravni. Športni delavci društva še vedno pomagajo pri pripravi dirk na državni ravni, pomagajo pa tudi na svetovnih prvenstvih pri pobratenem Avto moto društvu Orehova vas, s katerim so pobrateni že 36 let.

Naši športni funkcionarji so dolga leta po ukinitvi moto dirk v letu 1973 organizirali avtomobilske relly za prvenstvo Jugoslavije, kasneje pa turistične relly preizkušnje. S Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pa smo za učence osnovnih šol pripravljali tekmovanja LOKA KOLO, na koncu šolskega leta pa na tekmovanju s skiroji po ulicah Škofje Loke LOKA SKIRO. Naši člani in športni delavci v začetku šolskega leta sodelujejo pri varovanju otrok na poti v šolo, v spomladanskem času pa sodelujemo pri UČNI URI V PROMETU za 2. In 3. razred  osnovne šole.

 

 ZGODOVINA DIRK V ŠKOFJI LOKI

 Že pol leta po ustanovitvi, torej aprila 1946 je društvo organiziralo prvo športno prireditev. To je bila ocenjevalna vožnja od Škofje Loke do Žirov. Sodelovalo je 29 udeležencev, zmagal pa je IVAN POLJAK na atraktivnem motorju BMW 500. Istega leta v juliju pa je bilo že meddruštveno tekmovanje na cesti Poljane- Škofja Loka. Sodelovalo je 30 tekmovalcev, zmagal pa je FRANC ZALETEL iz Stanežič pri Mednem. Še eno tekmovanje je bilo v letu 1946. Septembra je bilo na lubniški cesti cestno hitrostna dirka od Škofje Loke do Breznice v dolžini 5 km. Nastopilo je 41 tekmovalcev, zmagal pa je ing. STANE VIDMAR iz Ljubljane z BMW 500.

Športna dejavnost se je hitro razvijala. Leta 1949 so bile krožne cestno hitrostne dirke po starem mestnem delu Škofje Loke in Spodnjega trga. Na 1186 m dolgi progi je nastopilo 31 tekmovalcev iz osmih slovenskih društev. Najboljši čas je dosegel LEO PONIKVAR iz AMD Ljubljana s povprečno hitrostjo 64, 068 km/h. Lea Ponikvarja smo vsi poznali kot kitarista v ansamblu Avsenik.

Leta 1954 je bila tekmovalna proga speljana mimo takratne bencinske črpalke. Dolžina proge se je podaljšala na 1640 m in je že bila 80% asfaltirana. Na dirki tega leta je zmagal JURE ČERNE s povprečno hitrostjo 60, 134 km/h. Leta 1956 je na škofjeloški dirki nastopil avstrijski dirkač HANS KUMMER, torej prva mednarodna udeležba. Tega leta so se pojavili novi motorji Tomos Puch, s katerimi sta odlično nastopala tudi EDO ČUDEN in LEON PINTER.

V razvoju športne dejavnosti Avto moto društva Škofja Loka je potrebno kot naslednji pomembni mejnik omeniti leto 1960, ko so se dirke preselile iz starega mestnega središča. Nova krožna steza dolga 4500 m je bila na cest Plevna- Stari dvor- Trata- Lipica- Hudo polje- Plevna. Tega leta je zmagal EDO DOLORENCO z Gillero 500 ccm  in dosegel povprečno hitrost 99,600 km/h. Že naslednje leto je bila prebita magična meja 100 km/h. EDO ČUDEN iz Ljubljane je zmagal na dirki za državno prvenstvo in za zmago prejel denarno nagrado v višini 15.000 din. Gledalcev je bilo 12.000.

Avgusta leta 1962 je bilo na progi v Škofji Loki državno prvenstvo, nagrada za rekord proge je bila 50.000 din, zmagala pa sta prikoličarja ŠNAJDER in ROGAN z rekordom proge 115,714 km/h. Gotovo gre zasluga zagnanemu in vestnemu delu loških avto moto delavcev ter seveda izkušnjam, ki so jih pridobivali iz leta v leto z organizacijo motociklističnih in relly tekmovanj, da so ponesli sloves loških dirk in imena tisočletne Škofje Loke po vsem svetu. Leta 1963 so prvič organizirali dirke za Nagrado LOKE z mednarodno udeležbo, saj so sodelovali Avstrijci in Italijani.

Ugled loških organizatorjev je rasel in že leta1964 je bila v Škofji Loki dirka na evropski ravni. Takrat je blestel MORRIE LOW, ki je postavil rekord proge pri nepozabni hitrosti 133,005 km/h. Žal pa je bil to njegov zadnji nastop v Škofji Loki, saj se je še isto leto smrtno ponesrečil na tekmovanju v Nemčiji. Če smo omenili 12.000 gledalcev v letu 1960, jih je bilo leta 1964 že 35.000. Sledi nekaj let stagnacije, leta 1969 pa je bilo spet prelomno, saj je FIM ugodila prošnji AMD Škofja Loka za naziv »VELIKA NAGRADA« in v Škofji Loki je bilo izvedena prireditev največjega svetovnega razreda. To je bila istočasno tudi dvajseta, jubilejna dirka v organizaciji AMD Škofja Loka. Slavje je bilo popolno tudi zaradi 40.000 gledalcev, lepega majskega vremena in zagrizenih bojev tekmovalcev ter kopice kategorijskih in tudi absolutnega rekorda. Obenem so stekle tudi že priprave za Veliko nagrado LOKE ob 1000-letnici Škofje Loke, ki naj bi se točkovala za svetovno prvenstvo.

Istega leta, torej 1969 se je AMD Škofja Loka odločilo, da organizira tudi relly vožnjo za republiško prvenstvo. S to dejavnostjo se društvo spoprime tudi v kasnejših letih, ko ni bilo več motornih dirk. Leta 1971 se je na dirki za Veliko nagrado LOKE, sodelovali so tekmovalci iz 17 držav, bilo je 30.000 gledalcev, zgodili sta se dve nesreči s smrtnim izidom. Ranam sta podlegla TONE KRALJ in Anglež JOHN BURGES.

Že prej smo omenili priprave na Veliko nagrado LOKE za leto 1973, s katero naj bi AMD Škofja Loka dalo dostojen prispevek k praznovanju 1000-letnice Škofje Loke. Resnično so bili dani vsi pogoji za slavje in zmagoslavje. A usoda je hotela drugače. Italijanskemu tekmovalcu EMANUELU MAGLIANIJU je zablokiral motor in z vso hitrostjo je zletel med gledalce. Štirje mrtvi so bili več kot tehten razlog, da je bila dirka prekinjena, nedokončana. Velika nagrada LOKE pa je bila zadnja prireditev na odprtih cestah v Sloveniji.

Ob obujanju teh spominov se verjetno marsikomu zbudi nostalgija po »dobrih starih časih« in  želja, da bi morda spet zabrneli in zahrumeli dirkalniki po loških cestah in da bi spet zasmrdelo po bencinskih hlapih. Toda tudi če ne bi bilo te tragedije, bi se cestno-hitrostne dirke selile s cest, saj so vedno večje hitrosti in s tem tudi vedno večje zahteve po varnosti tako tekmovalcev kot gledalcev, zahtevale selitev na tekmovalne steze, prirejene za hitrostne preizkušnje.

Na koncu pregleda uspešnega športno organizacijskega obdobja omenimo, da je AMD Škofja Loka v letih 1984 in 1985 organiziralo avto relly prvenstvo za republiško in državno prvenstvo. Ob tem je prav, da omenimo, da društvo ni bilo samo uspešen organizator, temveč je skrbelo tudi za vzgojo in razvoj športnega kadra od društvenih do mednarodnih rangov, saj se je v društvu kalilo nešteto tekmovalcev. Omenimo samo ALFONZA BREZNIKA, EDA DOLENCA, PAVLA PINTARJA v motošportu, med avtomobilisti pa PUŠNIKA, JERANČIČA, KAVČIČA, FRAYERJA, VIDICA, MIKLAVCA, URBANČIČA in ostale.

dirke1
dirke2
dirka3
logo

AVTO-MOTO DRUŠTVO

1945              ŠKOFJA LOKA         2015

 

SPONZOR STRANI:

neimenovano
logo